Jože Muhovič: Vizualizacija, znanost in znanje, Anthropos 1998\1-3


download 70.13 Kb.
jenengJože Muhovič: Vizualizacija, znanost in znanje, Anthropos 1998\1-3
KoleksiDokumen
a.kabeh-ngerti.com > Dokumen > Dokumen
Jože Muhovič: Vizualizacija, znanost in znanje, Anthropos 1998\1-3


Ključne vsebine članka

Razlage, izpeljave, posplošitve, razčlenitve

“Temeljni pogoji znanstvene uspešnosti je dober pretok empirije v abstraktno mišljenje in sočasni dober pretok konceptualiziranih spoznanj v prakso”


Zato gre pri raziskovanju vizualizacije za pospeševanje znanstvenega razvoja

informacijski premik (od jezikovnega obrata do slikovnega)

večina informacije poteka vizualno, beseda prehaja v ozadje, slika pa v ospredje

angleško: linguistic turn, imagic or pictorial turn

obrat od jezikovnega k slikovnemu

šolstvo mora mlade usposobiti za ta obrat

vpliv tega obrata

  • na znanost in

  • na gledanje, ki ga ima človek nase

nastaja znanost o slikah na fakultetah za informatiko;

ovrednotene so sposobnosti ravnanja z vizualnim kanalom, z uporabo videza, slike, prostora

premik v psihologiji in filozofiji spoznavanja

“temeljni sloj kognicije niso občutki ali pojmi, temveč slike”(Fellmann)

raziskovanje simbolnih sistemov zamenjuje raziskovanje relacijskih struktur

slika je naravni most med čutno nazornostjo in abstraktnimi pojmi

slika je dobro ali celo privilegirano sredstvo za prehajanje od nazornega k abstraktnemu in obratno, za prestopanje z ene ravni na drugo




Razlika med vedenjem in znanjem vedenje
podajanje snovi.............................................

seznanjenost z določenimi dejstvi, podatki, procesi

  • neposredno prenosljivo z učitelja na učenca

prikazovanje vsebin, ki vodi do vedenja; s podajanjem je mogoče neposredno prenesti vedenje z učitelja na učenca

znanje


napeljevanje na uvid odnosov,

priprava pogojev............................................

seznanjenost, ki vključuje tudi spoznanje, da je dejstvo v zvezi s pomembnimi področji našega osebnega življenja; znanje ni


  • učiteljevo posredovanje gradiva in izkušenj za ustvarjanje učenčevega znanja (za uvid)

pogoji za uvid

samoporojen, oseben in zahteven stik s stvarnostjo (Platon)

pogoji za znanje

“uvidenje funkcionalnih odnosov med fakti in akti oz. stanje zavedanja operativne vrednosti in logične obligatoričnosti vedenja ... ki ga ni mogoče posredovati “




komunikacijske značilnosti časa

zgodovinske okoliščine, v katerih poteka pretok informacij med ljudmi

podatkovna hiperprodukcija

količina zbranega znanja, ki skokovito narašča in postaja neobvladljiva (epistemična hipertrofija)

informacijska defenzivnost.................



zapiranje pred novimi informacijami in obenem hlastanje za njimi; človek razdraženo grabi za novimi podatki, ki jih skuša na hitro “pogoltniti “ ali odpraviti. Istočasno torej že nestrpno hoče naprej in v lovu za novostmi pušča za sabo informacije, ob katerih se sploh ni ustavil, da bi določil, če so važne ali ne, kaj z njimi itd....Zato niso postale del njegovega znanja, kvečjemu so del védenja.


.............................namesto vedoželjnosti, ki je ni več

spontano iskanje, potreba po informaciji, kadar ima človek premalo vzpodbud in išče, kar bi ga lahko razvilo, potešilo radovednost in vedoželjnost; to je bilo možno v družbi, ki je nudila zelo malo informacij

dvig percepcijskega praga zaradi dražljajske preobremenjenosti

hiposenzibilizirano reagiranje, obramba pred preobiljem informacije; pozornost pritegne samo, kar deluje kot senzacija ali provokacija. Samo izjemno močan dražljaj lahko premaga splošno neobčutljivost, ker šokira.




kvantiteta informacij

količina zbranih podatkov; gradivo za védenje




kvaliteta informacij

izbor in hierarhizacija podatkov, gradivo za znanje




fizična dostopnost

možnost, da človek poceni in hitro sega po kateremkoli podatku;




operativna dostopnost

sposobnost ciljne selekcije in logične stratifikacije;

homogenost informacijskega prostora

neenakovredni podatki koeksistirajo na isti ravni oziroma so enako dostopni (ne pa, da je v ospredju važnejše, v ozadju ostalo, najbolj daleč pa najmanj važno);

nepreglednost informacijskega prostora

izotropna informacijska pokrajina, v kateri obstajajo samo enakovredne smeri; ker podatki niso podani strukturirano, ni možen razgled;


.....zato pomanjkanje operativnih sposobnosti v informacijskem prostoru

Če ne ločuješ, lahko obravnavaš dva podatka, ki imata zelo drugačno informacijsko vrednost, kot bi bila enakovredna, zanemariš dragocene vire, se nasloniš na nezanesljive, ne znaš speljati prehodov v svojem iskanju itd.;

preglednost inf. prostora

ciljno strukturirano iskanje z razgledne točke, ki omogoči, da vidimo pod seboj podatke kot v vrednostnem reliefu; razgledno točko ustvarimo s svojo sposobnostjo dviga nad podatke;

biti sebi perceptivno središče

individualistična osredotočenost nase, ki ne omogoča razgleda (primer: človek v puščavi), ker razpolagamo z enim samim vidikom;

iskalne strategije

tehnologija obdelave podatkov (ta omogoča združevanje in križanje podatkovnih skladišč informacij, primerjave, statistične obdelave in podobno);

kognitivne strategije

  • izbor najrodovitnejših informacij

  • prenos oz. preoblikovanje informacij v nove kontekste

  • uporaba za nove cilje

  • vrednotenje ustvarjalnega potenciala;




in- forma-re

spravljati (podatke) v red, torej gre za nastajanje informacije iz podatkov: informacija je dogajanje, ne danost); gre za sprejemanje ali oddajanje sporočil o tem, kar še ni znano (v tej obliki ali v tej razsežnosti);

fakt, postavljen v kontekst, je informacija

fakt- dejstvo s tem, da obstaja, še ni informacija; šele to, da je podano (in kot je podano) v odnosu do...- ustvarja informacijo;

informacija kot epistemična kategorija

struktura že uskladiščenega znanja;

informacija kot hevristična kategorija

iskanje novih načinov obdelave;

podatek

gradivo samo;

informacija

oblika, v kateri je podano gradivo, torej odnosi, v katerih je podan podatek;

podajanje starega v preteklih miselnih vzorcih

reprodukcija tako starih podatkov kot tudi starih odnosov (oblik);

podajanje starega v novih miselnih vzorcih

iskati oblike (odnose), v katerih imajo potem stari podatki največji informacijski potencial (razvojno najbogatejše izpeljave);




vizualizacija (pojem in narava vizualizacije)

  1. eno od orodij postopanja z izkustvom

  2. eno od orodij za strukturalno diferenciacijo informacijskega prostora

abstrahiranje in preoblikovanje s pomočjo znanega

zajeti bistvene lastnosti vesolja v zakonitosti, “ki jih lahko razumemo v enem samem miselnem dejanju” (Miller)




“Stalno sprejemamo informacije, ki so dane v eni obliki, in jih prevajamo v alternativne oblike, pri tem pa skušamo tuje in nove pojave opisati z bolj enostavnimi in znanimi. To iskanje je tisto, kar imenujemo mišljenje; če smo ob tem uspešni, ga imenujemo ‘razumevanje’.”(Miller)







znakovna artikulacija misli

osnova za prevajanje iz ene oblike v drugo so znaki, z artikulacijo( členitvijo, sestavljanjem in razstavljanjem, primerjanjem, preverjanjem....) postane misel uporabna

znanstveno delovanje

znanost svoje področje “0pazuje, preiskuje, eksperimentira s pojavi v njem, vse to analizira itn.- in sicer samo zato, da bi iz izkustva s tega področja lahko izrazila v obliki pojmov, zakonitosti in teorij, ki bi jih bilo potem spet mogoče praktično uporabiti.” (avtor)

empirija

čutna konkretnost, področje stvarnosti

pojmovnost (teorija)

abstraktno mišljenje

zakonitost napredovanja v znanosti

zmeraj na novo so potrebni novi načini komunikacije med teorijo in empirijo

nazorni pojem (kaj omogoča)

..znano izkustvo vizualno omogoči, da oblikujemo pojem, ki je bil sicer nepredstavljiv

slikovna metafora kot stopnica med abstraktnim in empiričnim

Samo s formulo je mogoče računati (abstraktna raven), a nove formule lahko nastajajo iz slikovne metafore, ki omogoči čutno izkustvo, predstavo, ki je podlaga za abstrahiranje, ne le iz eksperimenta.

Tudi kadar nova zbrana empirična izkustva zahtevajo ustrezno pojmovno raven, ki pa še ni izdelana, lahko slikovna predstava- izkustvo (ki ni slika stvarnosti, je slika spoznanja o njej, slika odkrite zakonitosti) omogoča model stvarnosti, iz katerega nastane čista teorija.

čutno razvidna zakonitost

v stvarnosti čutna razvidnost zakonitosti ni mogoča, mogoča pa je v slikovni metafori

prožna operativnost raziskovanja

najboljši miselni slog: skrčiti vsebino na ključne pojme in jih premikati, ogledovati, sestavljati in razstavljati (se igrati...)

potek komunikacije med empirijo in teorijo

vizualizacija – imaginacija

ni neposreden, vmes je potrebna imaginacija tega, kar še nikoli ni bilo videno, dojeto, formulirano (najpogosteje slikovna metafora);

imaginacija:

znanstveno spoznanje vsebuje intel. izkustvo, v katerem je imaginacija nujno prisotna;

povezava vizualizacija – imaginacija

vizualizacija je artikulator in generator imaginacije, orodje spoznavanje in ne le sredstvo za ilustriranje že spoznanega. V tem, ko poskušaš določeno vprašanje vizualno predstaviti sebi ali drugemu, se ti postavijo ovire ali pojavijo odgovori, ki jih brez podobe ne uzreš (ne domisliš);

zakaj z nazornim gradivom lažje in bolj produktivno operariramo?

verjetno zato, ker je to sistem, ki ga možgani uporabljajo najlažje (vrojen);




iskanje preglednosti (“gon” po interpretaciji in sistematizaciji gradiva v preproste zakone se javlja pri otroku!);




množica vtisov (čutni vtisi, a tudi množica misli) je tok, ki ga imaginativne podobe ustavijo in s tem uredijo našo pozornost, uzremo tiso, kar je nevidno, če smo v toku (povezave);

vid posreduje preko 80% vseh informacij o svetu(na primer naravoslovje)

tudi jezik daje prednost vidu, (izrazi: uzreti kot spoznati, vizija kot notranje zrenje, spregledati kot razumeti;

Koffka(Gestalt)

pod poplavo vtisov,ki jo doživljajo čutnice v očeh, organizirajo možgansko centri gledanje na način, da so rezultati najbolj prikladni za razumevanje sveta in premikanje v njem(primer simetrije in ravnovesja), “ lepota matematike”;

veliko vprašanje znanosti je torej vprašanje sposobnosti imaginacije

(uvidenja podob tega, kar še ni bilo nikoli upodobljeno, formulirano, izraženo), potem šele pride teoretični preskok

....zato je tako važno v izobraževanju gojiti imaginacijo

J. Huxley: med formulo in umetnostjo ni bistvene razlike

gre za zgoščen prikaz zakonitosti, ki jo je mogoče posplošiti na množico primerov;

metafora in metonimija (oblike nazornih pojmov po Arnheimu –Anschaungsbegriff)

prispodoba in zamenjava: vse podobne podobe so “nazorno-abstraktne dvoživke”, ki prav zaradi tega lahko posredujejo med izkustvom in abstraktnim mišljenjem;

možgani stalno poenostavljajo in selekcionirajo, večina podatkov je sploh izločena

zaznavanje je v resnici zaznavno posploševanje (najti bistvene skupne lastnosti pojavov, ostalo izločiti, zato, da pojav prepoznam takoj, ko ga spet zaznam, in da ga tudi ločim od podobnega, ki pa sodi v drugo kategorijo; primer: zelo visok grm in zelo nizko drevo: kako ločim hrast bonsai od nizkega olesenelega grmička na svojem vrtu?




podobotvorni nazorni pojmi (minimalni skupni imenovalec neštetih izkušenj)

kar je “iz mnogokratne in mnogovrstne izkušnje...spontano izluščil vizualni sistem, “minimalni skupni imenovalci..analogije videza...prototipi za realizacijo podob” (stran 62), na primer drevo kot tako

metafora:uporabimo izraz, ki ga ne gre razumeti dobesedno, da se navežemo na neko podobnost, ki olajšuje razumevanje in se sklicuje na te izkušnje

metonimija:govorna figura, ko uporabimo besedo, ki je v zvezi, a ne pomeni točno tega, kar imenuje ( berem Platona). Posredujemo vsebino, ne formalnih, oblikovnih lastnosti, torej gre za vsebinske analogije


oblikotvorni nazorni pojmi

(oblika, barva, linija) omogočajo, da vidno realnost lahko razstavimo na prvine, ne glede na podobe, po katerih jih naše gledanje prepoznava (si odmislimo žogo in ruto in vidimo samo podatek, da sta rdeči, ki pravzaprav ni prisoten sam na sebi; prisotna sta le dva definirana rdeča predmeta, njune obarvanosti ni mogoče vizualno ločiti od njune predmetnosti;

vizualna realnost postane razgradljiva, zato postanejo prvine avtonomne in jih je mogoče uporabljati brez navezanosti (zlitosti) s prvotno vizualno celovitostjo rdeča ruta in rdeča žoga lahko postanejo pojem okroglega, kvadratnega, rdečega, ki so bližji čistim abstraktnim pojmom kot pa nazorni pojem drevesa;

tu ne posredujemo vsebine, temveč obliko, vizualno- prostorsko določenost, gre torej za formalne analogije;

podobotvorna dejavnost se steka v strukturne modele podob, za pojave in pojme

oblikotvorna v oblikotvorne kategorije, in abstraktne pojme likovnih izraznih prvin

obe torej sodelujeta v nastajanju abstraktnih pojmov v zvezi z vidno, prostorsko stvarnostjo;

vsaka vsebina zahteva” svojo lastno, ne katerokoli formo “




Picassojeva Guernica “drama domovine pod navalom fašistov”: vsebina in oblika naročenih abstraktnih vsebin

podobotvorni sloj in oblikotvorni sloj

zanihati doživljajske odtenke gledalca” z vidnimi podobami (bik, umirajoči konj, mati in mrtvo dete)..raven vsebinskih sorodnosti z metaforično figuro;

obenem z oblikovnimi rešitvami (barva, organizacija prostora, linij in oblik);




analogija podobnosti in analogija po vsebinski sorodnosti, oblikovne pa so analogne po prostorski in oblikovni sorodnosti (elementi izkustva in elementi vizualizirane forme);

podobotvorne analogije




odslikave in simulacije videza

s pomočjo fotografskih in računalniških tehnik, pospešitve in upočasnitve dogodkov, prerezi, sekvenčni prikazi gibanj itd.;

podobotvorne rekonstrukcije videza

ali konstrukcije nevidnih fenomenov, na primer stanje v k materinem telesu, tematske karte, reliefi,

imaginativne rekonstrukcije dogodkov ali stanj, na primer preteklih, načrtovanih, astronomskih pojmov, subatomskih fenomenov

simultane predstavitve prostorsko in časovno ločenih dogajanj, na primer razvojne stopnje zarodka ali faze operacije

poenostavljena shematizacija kompleksnih dogajanj, na primer evolucija ali delovanje možganov

vizualne metafore

usmerja k bistvenemu kljub temu, da ni nobene vizualne sorodnosti med podobo in pojmom (drevo življenja za razvejenost, tovarna prebave za presnovo, sonce družine za toplino)

oblikotvorne analogije

ekvivalentnost odnosov

vizualne metonimije

realna povezava med označevalcem in označencem: rdeča barva za stop, model atoma, najočitnejši vidni simptomi za ošpice kot definicija bolezni;

strukturne rekonstrukcije

videz pračloveka, mesto, kot bo videti po gradnji,(torej upodobitev videza, ki sicer stvarno ni mogoča);

formalni modeli

na primer formule in obrazci; s tem lahko manipuliramo variable, kar v naravi ni mogoče,in problemi so lažje rešljivi;

shematizacija hierarhičnih in invariantnih povezav med elementi sistema

na primer: H2.2H ;




shematična artikulacija spoznavanja je lahko ..izjemno orodje raziskovalne in pedagoške prakse;

miselni vzorci

razvijanje, predstavitev in preverjanje povezav;

signalni sistemi, ideografske pisave, zaščitni znaki itd.

kulturna kodiciranost, visoka stopnja abstrakcije;

preveritev smisla vizualizacije (da je res koristna)

ponazoritev ne sme biti manj jasna, nazorna in pregledna kot vsebina, ki naj bi jo ponazarjala....

Share ing jaringan sosial


Similar:

From Fri Jan 30 19: 43: 58 1998

A. Maxim Coppage (1915 1998), Founder Edson L. Barlow, Editor

Izdots saskaņā ar Ministru kabineta 1998. gada 16. jūnija noteikumu Nr. 222

I olimpíada Brasileira de Astronomia Brasil, 22 de agosto de 1998....

Appendices # (Fran�ais) (R�vis� en Avril 1998) appendice a : ascension...

Evaluasi Sisa Lebih Perhitungan Anggaran pada Perhitungan apbd kabupaten...

Astronomi


Nalika Nyalin materi nyedhiyani link © 2000-2017
kontak
a.kabeh-ngerti.com
.. Home