V e r s t V a I. Hinduizem1 Uvod


download 271.12 Kb.
jenengV e r s t V a I. Hinduizem1 Uvod
Kaca5/13
KoleksiDokumen
a.kabeh-ngerti.com > Astronomi > Dokumen
1   2   3   4   5   6   7   8   9   ...   13

VIŠNUIZEM




Krišna je nevedsko božanstvo. Zgodovinsko gledano ga imajo za človeka, ki je bil kralj klana Yadava. Sčasoma postane pobožanstven. Povezan je s pastirskim življenjem kot bog pastir (nomadsko pleme). Imenuje se Krišna Gopala. Tudi drugo pleme, ki se imenuje Vršni, je imelo za svojega boga Krišno. Imenoval se je Vasudeva Krišna (Krišna sin Vasudeve). Iz teh kultov pride Krišna v Mahabharato, ki nastaja v tem času. Pozneje postane Krišna tako pomemben, da postane avatar Višnuja, ki je omenjen v Vedah. Višnujevo ime je tudi Narayana, ki je omenjeno v vedskem spisu Brahmani in Hari, ki ga omenja višnuistični kult Pančaratra iz 7. stol.pr.Kr. Kult višnuizma postane tako pomemben, da je eno poglavje Mahabharate posvečeno samo življenjepisu Krišne. Krišna je princ in obenem vrhovni bog kot avatar Višnuja. Tudi Narayani je namenjeno več pomembnih poglavij. Višnuizem je sinteza prej omenjenih kultov.
Skupni elementi višnuistične sinteze:
1. Gospod ima osebne poteze.

Gre za predano služenje Bogu kot osebi. Ne moremo biti predani filozofski biti/substanci. Predani smo lahko le Bogu, ki nosi osebne poteze. Zato je pojav tradicije bhakti v religiji zelo pomemben.

2. Bog je vzrok, stvarnik in uničevalec kozmosa.
3. Bog se razodeva skozi svete spise in svoje podobe v templjih.

Z uvedbo božjih podob pride do spremembe rituala. Prej so darovali daritve v ogenj in se ravanali po raznih pravilih, zdaj pa nastajajo višnuistični templji in kipi Višnuja.


4. Inkarnacije Višnuja (do 8. stol. se jih oblikuje standardno število 10)

Matsja (riba), Kurma (želva), Varaha (merjasec), Narasimha (človek-lev), Vamana (palček), Parašarama (Rama s sekiro), Rama, Krišna, Gautama Buddha (razsvetljeni) in Kalki (ki bo prišel ob koncu kali yuge).
Rama (junak Ramayane)

Velja za vzornega moža, ki uteleša dharmo kot religijski ideal (odnos do žene, drugih ljudi)

Krišna


Z njegovim odhodom iz tega sveta leta 3102 pr.Kr se začne kali yuga.

Buddha


Hindujci so prepričani, da je budizem nižja religija. Pravijo, da če mlecche (tujci) razumejo budizem, potem ne more biti dobra religija. Po višnuističnem prepričanju je naloga Buddhe, da zmede hudobne demone in jih spreobrne v budizem.

Kalki


Uničevalec, ki še pride ob koncu zadnje dobe.
Inkarnacije si sledijo skozi časovna obdobja. Nekatere med njimi so živali. Gre za mešanje starih mitoloških vsebin in kasnejših teoloških (predvsem pri Krišni). V skladu s podobo o času propadanja je Višnu, po prepričanju višnuistov, pošiljal svoje avatarje da bi pomagal ljudem. Višnu se utelesi skozi svojo veliko moč, ki se imenuje maya. Maya ni samo iluzija ali prevara. O tem govori samo ena izmed šol hinduizma. Izvorno (v Vedah) je maya velikanska moč s katero bogovi upravljajo s svetom. V Vedah je maya bogov moč, ki povzroči da je sonce na nebu in ne na Zemlji. V višnuizmu je maya Višnujeva moč, s katero se utelesi in se z njo igra. Ta svet, ki nastaja in izginja, je njegova igra. Tega ne smemo razumeti v smislu igračkanja, ampak da Višnu z igro vzpostavlja dharmo.

Bhagavata-purana


Je najpomembnejši višnuistični spis, v katerem je veliko mitoloških in pravljičnih elementov. Gre za spise, ki so bili pisani za širše množice.

V. HINDUIZEM SEKT (1100-1850 po Kr.)

Višnuistične sampradaye
Šri-vaišnava (Ramanuja)
Šola izvira iz 10. stoletja in povezuje severne in južne indijske tradicije. Mahabharata, Bhagavad-gita, brahmani, idr. je nastalo na področju severne Indije. V tistem času živi v južni Indiji neodvisno dravidska (tamilska) kultura. V 4.-3. stol.pr.Kr. že lahko govorimo o dravidskem (tamilskem) jeziku in o njihovi kulturi. Gre za avtohtono, neodvisno kulturo, ki takrat še ni imela stika z vplivi brahmanistične religije.
Bog te kulture je Murukan. Znana je bogata tamilska poezija, ki govori o vojni in ljubezni. Poezijo širijo tamilski bardi (pevci). Postopoma se v to kulturo začnejo mešati severno indijski vplivi (prihaja Krišna, Višnu, Šiva). Poezija je zelo emotivna, strastna in se zlahka poveže z bhakti (predanim služenjem Bogu). Po postopni združitvi so v 8. stol. znani višnuistični alvarji13 (»indijski trubadurji«). Alvarji so pesniki in obenem potujoči svetniki, ki so potovali od templja do templja in častili Višnuja (prihajali so iz vseh kast). Najbolj dejavni so med 6. in 9. stoletjem. Ustanovitelj Šri-vaišnave šole je Nathamuni, ki je v 10. stol. zbral pesmi alvarjev. Njihovo mistično poezijo je združil s severno indijskimi elementi.

Ramanuja



Ramanuja je indijski teolog, ki spada že v 3. generacijo te šole. Njegova teologija se imenuje nedualizem. Poudarek je na prizadevanju, da bi se človek združil z Bogom in prišel v nebesa Višnuja. Vendar ob tej združitvi z Bogom in dušo med njima še vedno obstaja razlika. Gre za problem Bog – duša.
V ozadju problema je teolog Šankara (8. stol.), ki velja za monista. Je predstavnik šole in religijskega sistama vedanta ki trdi, da je cilj človekovega življenja enost med Brahmanom in atmanom (tat tvam asi = to ti si). Vedanta je šola, ki se opira na Vede. V ospredju teh razglabljanj so Upanišade, ki obravnavajo nauk o atmanu v naši duši. Ko atman spozna kaj v resnici je, se združi z neosebnim absolutom. Z nesosebnim absolutom odnos ni možen. Ko duša sama sebe v najglobjih temeljih spozna, takrat uvidi da je sama del Brahamana. Napačno je mišljenje, da duša sama postane Bog.
Ramanuja je bil nekaj časa pristaš filozofije Šankare in bil v tej tradiciji tudi vzgojen. Kasneje se mu je taka filozofija zazdela pomankljiva. Pravil je, da če ni nobenega odnosa, potem ni možno predano služenje (bhakti) med človekom in Bogom. Trdi, da je človek lahko predan samo nekomu ki mu lahko pripišemo atribute. Brahman pri Šankari ni imel nobenih atributov. O njem nisi mogel reči, da je dober, ljubeč, milosten, pravičen, idr. Ramanuja ustanovi bhakti-yogo (pot predanosti). Priznava eksistenco človeške duše, ki ni samo iluzija tako kot pri Šankari. Verjame v Boga, ki človeku prisluhne in je z njim mogoče vzpostaviti osebni stik; ki se ga lahko časti. Ramanuja formulo tat tvam asi zavrne. Pravi, da enakosti med dušo in Bogom nikoli ne more biti. Zato razvije doktrino nedualizma (kvalificirani nedualizem). Bog je duša moje duše v smislu sinekdohe14, sovzetja. Bog je duša samo v smislu, ko s tem označujemo en del. Nikoli pa duše in Boga ne moremo izenačiti. Gre za doživeto religijo. Emotiven element je močno prisoten. Bog s svojo milostjo aktivno posega v svet. Vztraja pri izpolnjevanju socialnih dolžnosti. Človek naj bo družbi koristen. Je nasprotnik pietizma15 (umaknjenosti semega vase). Da bi bil človek v tem absolutnem spoznanju (kot pri Šankari) zadovoljen in se ne bi več čutil dolžnega pomagati ljudem.
Šola ima dve smeri, ki različno pojmujeta milost:
mačja pot

Človek je kot mladič, ki ga nosi mati (milost brez truda).
opičja pot

Človek je kot mladič, ki se oklepa matere (opravljanje dobrih dejanj).
Povzetek:

Šola združuje severno indijske elemente. Pomemben spis te šole je Bhagavad-gita. Ramanuja velja za enega najpomembnejših interpretov, teologov, ki so uporabljali Bhagavad-gito. Po drugi strani se šola navezuje na izrazito emotivne (mistične) tamilske pesmi. Šankara zagovarja filozofski monizem, ki priznava samo dve možnosti: resnica je Brahman, vse ostalo je iluzija.

Gaudiya-vaišnava (Caitanya, 1485-1533)
Ustanovitelj je Caitanya, rojen v Bengaliji v družini brahmanov. Šola je višnuistična, vendar je vrhovni bog Krišna in ne Višnu. Danes predstavlja najpomembnejšo višnuistično šolo v Indiji. Šola temelji na zgodbi (pesmi) o ljubezni Krišne in Radhe (Gita Govinda). Caitanya po smrti svoje žene postane popolni častilec Krišne. Ker je bil pogosto v transu, so ga imeli ljudje za norega. Utemelji petje mantre: Hare Krišna, Hare Krišna, Krišna Krišna, Hare Hare / Hare Rama, Hare Rama, Rama, Rama, Hare, Hare. Značilnost šole je, da je Krišna absolutni Bog (ni več avatar Višnuja) in da priznava avtoriteto Ved. Najpomembnejši spis je Bhagavata Purana. Praksa šole je:


  • petje manter

  • petje drugih manter

  • čaščenje podob/ikon v templjih

  • vizualizacija ali predstavljanje Krišnovih zabav

  • daritve (3 krat dnevno)


Šola časti ples Krišne in njegove izvoljenke Radhe in predstavlja izraz čiste ljubezni (prema, gr. agape) v duhovnih telesih. Nasprotje je čutna, spolna ljubezen (kama, gr. eros). Odnos Krišne in Radhe predstavlja nepredstavljivo razliko v enotnosti. Radha predstavlja šakti (moč, energija) Krišne. Bog je mišljen kot združenje moškega in ženskega principa. Odrešitev je pot predanosti (bhakti). Šola je uradno ustanovljena leta 1886 v Kalkuti. Pripadnik šole je bil Abhay Charan De.

Abhay Charan De (1896-1977)

V Kalkuti diplomira iz angleščine, filozofije, ekonomije. Bil je študiran, zelo posveten mož. Delal je kot vodja v neki kemični tovarni. Vzporedno je bil član Gaudiya-vaišnava šole. Njegov guru (duhovni učitelj) mu je predlagal, da bi širil nauk te šole po svetu. Po smrti njegovega guruja so se člani šole sprli, ker se niso mogli dogovoriti kdo bo njegov naslednik. Zato Abhay Charan De ustanovi svojo šolo, ki se imenuje Mednarodna skupnost za zavest Krišne (Hare Krišna gibanje). Gaudiya-vaišnava šola obstaja v Indiji še danes in se distancira od Hare Krišna gibanja. Mednarodna skupnost za zavest Krišne pa se začne razvijati samostojno. Abhay Charan De leta 1959 sprejme stopnjo samnyase (popolna odpoved). Leta 1965 pripotuje v New York, se usede pod drevo in začne oznanjati svoj nauk. Leta 1966 uradno ustanovi Mednarodno skupnost za zavest Krišne. Leta1965 je bil v ZDA sprejet zakon, ki je omogočil priseljevanje tujcev. Med temi priseljenci pride tudi veliko gurujev iz Indije. V tistem času je bilo moderno imeti svojega guruja (npr. The Beatles). Pojav protikulture (counter culture) v tem času nasprotuje temeljnim vrednotam določene družbe (npr. pojav hipijev, drog, rock glasbe, mirovništva, seksualne revolucije…). Vzrok je absolutni ameriški potrošniški individualizem (odtujenost), ki je mladim predstavljal povod za upor. Vzrok je bil tudi veliko število mladih v tistem času (po vojni so imeli veliko otrok). Mladi so predstavljali kar 1/3 celotne populacije (pod 25 let). Največji vzrok pa je bila vietnamska vojna. V tem kontekstu je imel Abhay Charan De veliko možnosti za uspeh, saj je mladim iskalcem smisla ponudil odrešitev.
Nauk Mednarodne skupnosti za zavest Krišne:


  • Krišna je absolut

  • za razodetje priznava Mahabharato (Bhagavad-gito), Ramayano in Upanišade

  • Caitanya je avatar Krišne

  • avatar je tudi Vyasa (avtor Ved)

  • Krišno imenujejo Bhagavan (Gospod, Vzvišeni)

  • Krišna lahko biva brez atributov ali z atributi

  • Krišna kot osebni Bog je brahman, ki ima kvalitete (sijaj Krišne)

  • odrešitev je vstop v zavest Krišne:

- odpoved materialnim dobrinam

- biti služabnik Krišne s čaščenjem

- petje manter

  • cilj v kali yugi je voditi ljudi skozi bhakti yogo do zavesti Krišne


1   2   3   4   5   6   7   8   9   ...   13

Astronomi


Nalika Nyalin materi nyedhiyani link © 2000-2017
kontak
a.kabeh-ngerti.com
.. Home