V e r s t V a I. Hinduizem1 Uvod


download 271.12 Kb.
jenengV e r s t V a I. Hinduizem1 Uvod
Kaca13/13
KoleksiDokumen
a.kabeh-ngerti.com > Astronomi > Dokumen
1   ...   5   6   7   8   9   10   11   12   13

Samostan Drepung



Je največji samostan v Tibetu in stoji nekaj kilometrov stran od glavnega mesta Lhasa. Leta 1951 je bilo v Tibetu 2500 samostanov in 115.000 menihov. Poudarek je bil na masovnem meništvu. Dečke so že zelo zgodaj (od 6 do 12 leta) sprejemali v samostan. V samostanu Drepung je bilo leta 1951 20.000 menihov, od tega jih je študiralo samo 10%. Samostani so imeli veliko moč, posedovali so zemljo in kmete. 37-50 % zemlje so imeli v lasti lame in samostani, 25% laiki, aritokrati in 25% vlada. Kmet ni imel svoje zemlje. V samostanu ni bilo organiziranega življenja. Študij menihov traja približno 15 let. V tem času dobi naziv geshe (dr.). V letih 1959-1965 ostane v samostanu samo 715 menihov, danes jih je 600.

III. JAINIZEM

Hindujski stereotip pravi, da so jainisti asketi ki so zavrgli tradicionalne hinduistične vrednote. Tudi zahodnjaki dejstva o jainizmu preveč posplošujejo. Jainizem je postal malo bolj raziskovan šele v zadnjih petdesetih letih. Razlog je v tem, da so jainisti zelo dolgo ljubosumno skrivali svoje tekste.
Ustanovitelj jainizma je Mahavira (599-527). Čas se deli na dobe (6). V teh dobah se pojavi 24 tirthankar (graditelji broda čez ocean ponovnih rojstev).
1. Ršabha

:

: Tirthankare = 24 učiteljev

:

23. Paršva (živel 100 let, 250 pr. Kr.)

24. Mahavira (maha = velik, vira = heroj)
Za eno jainistično šolo je bila ena izmed tirtankar ženska z imenom Malli.
Za tirthankare verjamejo, da se rodijo v razred vojščakov (simboličen pomen). Ko se rodijo odidejo v samoto in postanejo asketi. Imajo posebne moči (vidijo prihodnost), doživijo razsvetljenje in ko umrejo odpotujejo na vrh univerzuma, kjer bivajo z drugimi razsvetljenimi dušami. Jainizem ne pozna boga stvarnika in urejevalca.
Mahavira je bil v prejšnjem življenju bitje pekla, nato je napredoval in se rodil kot človek. Kot človek se poroči in ima hčerko. Kasneje se odreče svetu in postane berač (velik heroj). V zgodnjih jainističnih tekstih še ni imenovan kot tirthankara. Tirthankare se med seboj razlikujejo po učenju prepovedi (nekateri so učili več, drugi manj prepovedi), vsem so pa skupne prepoved nasilja, laži, kraje, imetja in spolne vzdržnosti. Jainisti verujejo, da ima Mahavira največje sposobnosti rešitve ljudi. Razsvetljenje je za jainiste »transcendentno znanje in vizija, ki daje neposreden in simultan pristop do vseh oblik realnosti« (bistvo nauka). Po razsvetljenju je pridigal in okoli sebe zbiral učence. Učenci se kasneje imenujejo kevalini ('tisti, ki ima popolno znanje'). Po verovanju jainistov se je za Mahaviro odrešil samo še Jambu. To pomeni, da je odrešitev v kali yugi skoraj nemogoča. Nekateri učenjaki želijo utemeljiti historičnost Ršabhe. Pri tem trdijo da se njegovo ime pojavlja v Vedah (vede so za Indijce večne).
Osnovni nauk Mahavire je, da »vsa dihajoča, živeča, obstoječa, čuteča bitja ne smejo biti ubita, niti mučena ali zdrobljena. To je čisti večni zakon«. Nepoznavanje tega nauka vodi v ponovna rojstva. Osnovna resnica je, da si bitja ne želijo trpeti. Iz tega ven naj bi se rodil zavest, ki vodi v nenasilje (ahimsa). Sredstvo za doseganje nenasilja je najprej samota. Nevednost je vzrok nasilja, ker ljudje ne vedo do so obkroženi z neštetimi bitij. Tisto kar jainizem loči od ostalih asketskih religij, je natančna analiza narave zunanjega sveta in tipov živih bitij, ki ga naseljujejo.
V tradiciji jainizma poznamo dve šoli:
Švetambara

Pripadniki nosijo bela oblačila, posodo, razsvetljenje lahko dosežejo tudi ženske.
Digambara

Pripadniki ne nosijo oblačil (razen nun), jedo iz sklenjenih dlani, ženske ne morejo doseči razsvetljenje ravno zaradi obleke.
Spisi se imenujejo Agama (prihajanje) in predstavljajo Mahavirove besede (v širšem pomenu so tudi komentarji, Kalpasutra). Mahavira pridiga v jeziku prakrit (regionalni jezik). Zapisane so v 11. stoletju. Vsebina spisov je vera (daršana), znanje, vedenje. Svet (loka) je večen, neustvarjen. Vsa bitja so podvržena ponovnemu rojstvu, razen osvobojenih duš, ki živijo na Aloki (ne-svet). Duš (jiva) je nešteto. Atomi = karma = telesa (lipyate = kar se lepi). Jive so med seboj enake, vendar zaradi karme postanejo različno utelešene. Jive so prisotne povsod: v zemlji, lesu, vodi, zraku (nigoda), rastline, živali, ljudje. Verjamejo v jive, ki so večno preklete. Duša se v čisti obliki imenuje paramatman (najvišji duh).

Zgodovina in rituali
Dva pomembna učitelja iz švetambara šole:
Haribhadra ( 529)

Napisal je veliko del. Pisal je s področja ritualov, etike, asketizma in laiškega življenja.
Hemacandra (r. 1089)
Od 13. stol. naprej se začne postavljati vprašanje ali naj menihi živijo v gozdovih ali pa naj ustanavljajo samostane. V srednjem veku nastanejo gaccha (sekta, šola, usmeritev, smer). Voditelj take šole se imenuje suri (karizmatični učitelj). Od srednjega veka do danes sta preziveli dve gacche:
Kharatara Gaccha
Tapa Gaccha (tapas = ogenj, žar)

Danes najpomembnejša šola v jainizmu. Ustanovljena je bila leta 1228. Cilj asketa je odrešitev, ki pa v tej dobi skoraj ni mogoča. Moški asket se imenuje muni (angl. monk), ženka redovnica pa sadhi (dobra, plemenita).
Jainisti so obrede prevzeli iz hinduizma. Zaobljube redovnikov in redovnic so:
1. ne ubijaj (ahimsa)

2. ne laži

3. ne vzeti, kar ni tvoje

4. celibat

5. odpoved navezanosti
Manjše zlo je uničenje nižjih vrst živali. Pomemben je namen dejanja, ki služi kot merilo karmičnih učinkov. Jainizem v določenih primerih dopušča samoobrambo (branjenje lastne eksistence). Meditacija nima tako velike vloge kot v budizmu. Večji pomen ima liturgija.
Vsakodnevna liturgija jainističnega asketa (opisana v sutri, ima 6 stopenj):
1. enakodušnost (stanje enakosti, enakih misli do sebe in drugih)

2. čaščenje utemeljiteljev (tirthankar, v smislu bhakti religioznosti)

3. čaščenje guruja

4. kesanje (izpoved grehov, »Prosim, da mi vsa bitja oprostijo…«)

5. zapustitev telesa (položaj simbolizira prošnje za odpuščanje, predaja spoštovanja predhodnikom)

6. odpoved alkoholu, mesu, idr.
Kar askete povezuje z laiki je dana (darovanje), ker so od darov odvisni. Darovanje ima pozitivne karmične učinke. Vegaterijanstvo je zapoved.
Laikov je od 13. stol. vse več. So spoštovani člani religije, ker podpirajo tisti, ki nimajo lastnine (redovnike/ce). Tudi za njih veljajo določena pravila:

1. paziti na življenje

2. na goljufati pri prodaji

3. drugo…
Laiki podpirajo množična romanja, gradijo knjižnice, templje, šole, bolnišnice in veterinarske klinike. Jainistični trgovci so zaradi svoje poštenosti in zanesljivosti pogostokrat dobili naziv abru (spoštovan).
Puja se izvaj v templju in doma, kjer častijo svoje utemeljitelje. Podobe (kipce) utemeljiteljev častijo že od 3. stol. naprej in verniku omogočajo stik s čaščeno osebo. Poznajo tudi daršano (videti). Puja ima 8 členov:

1. vstop v tempelj (zjutraj)

2. umivanje, maziljenje podobe

3. molitve

4. oblikovanje svastike z rižem

5. drugo…




svastika33 (su = dobro, asti = biti; dobrobit, sreča)
Svastika simbolizira sonce in krožno gibanje (samsara). Simbol se pojavlja po vsem svetu in ima povsod podoben pomen. Štirje kraki simbolizirajo ljudi, živali, bogove in bitja pekla (štiri stanja eksistence, ki lahko doletijo človeka). V Indiji predstavlja boginjo Kalo in je povezan z Višnujem.
Puja ne pomeni pogovor z bogom. Gre za stik z božanskim v nas samih (paramatman = najvišji atman). Obstajajo tudi določena božanstva katerim usmerjajo svoje molitve (manjša, lokalna). Značilno za jainizem je relativizem v nauku. Del jainizma je gojil izjemno toleranco do drugih šol. Haribhadra je trdil, da je nirvana ena, ki se različno izraža v različnih šolah. Danes poznamo štiri smeri:
Švetambara

Digambara

Sthanakvasi (14. stol.)

Učitelj Lavaji (17. stol.) je zelo poudarjal uporabo muhpattija (kos blaga preko ust) in palice. Je proti čaščenju podob (bhaktiju).
Terapanthi (18. stol.)

Zapoveduje, da je vsak akt nasilja slab, ne glede na okoliščine.
Tako sthanakvasi kot terapanthi šoli sta fundamentalistično usmerjene.
Rajacandra (r.1867)

Gandhijev guru.
Tulsi

Leta 1949 ustanovi gibanje Anuvrata (anu = vrata, vrata = zapoved; atomska zapoved). V času hladne vojne se je zavzemal proti jedrski oborožitvi.
Po jainističnem verovanju bo ob koncu te dobe prišlo do uničenja sveta (praznina). Ob novem stvarjenju bo spet prišel 1. tirthakara za naslednjo dobo, Mahapadma. V tem smislu je jainistična religija večna. Ne pozna eshatološke vizije konca. Eshatologija se dogaja vedno na nivoju vsakega posameznika, ki skozi molitve skuša najti v sebi najvišji atman.

1 Literatura:

Gavin Flood: An Introduction in Hinduism (Cambridge University Press, 1996)

Drago Ocvirk: Hinduizem (skript, 1997)



2 Evans Prichard: Ljudstvo Nuer (zborka Studia Humanitatis)

3 Frazer: The Golden Bough (Zlata veja, tudi v slovenskem prevodu zborke Hieron)

4 E. Said: Orientalizem (zbirka Studia Humanitatis; kritika mišljenja, ki absolutizira Vzhod in Zahod)

5 Predpis, ki ga izda vladar ali kak drug pomemben predstavnik oblasti; uradni razglas, oklic.

6 Nepopolno ohranjen ali nedokončan kip, navadno brez glave in udov; nedokončano delo, stvar sploh.

7 Nauk o izvoru, rodu bogov.

8 Zaprta družbena skupina z določenim položajem, odnosom do drugih takih skupin; zaprta poklicna ali družbena skupina sploh.

9 Literatura: Rada Iveković: Druga Indija (prehod iz brahmanizma v budizem)

10 Manu je prvi človek, ki ga bog reši pred vesoljnim potopom (prim. Noe).

11 Vek, doba.

12 Literatura: Bhagavat-gita (Mladinski knjiga, 1990, str. 154-175 in 176-182)

13 Alvar = tisti, ki je zatopljen v Boga.

14 Besedna figura, pri kateri se celota poimenuje z njenim delom; prim. šest lačnih ust = šest otrok; ognjišče = hiša.

15 Gibanje v protestantizmu v 17. in 18. stol., ki temelji zlasti na čustveni pobožnosti.

16 Čaščenje idolov; pretirano čaščenje, oboževanje.

17 Ramakrišna: Reki (MK)

18 Swami Vivekananda: Radža joga (prevod Yogasutre od Patanjalija; zbirka Kondor)

19 Zapostavljanje črncev (temnopoltih) na vseh področjih javnega življenja v Južni Afriki.

20 Khushwant Singh: Vlak v Pakistan (CZ, zbirka XX. stoletje)

21 Literatura:

Peter Harvey: An introduction to Buddhism (v knjižnici TF)

Hermann Hesse: Siddharta

Primož Pečenko: Pot pozornosti

Vprašanja kralja Milinde (o Buddhovem nauku)

22 Ameriška filozofska smer, po kateri je resnično to, kar je za posameznika koristno.

23 Ki ni enakih, istovrstnih sestavin; raznovrsten, neenoten.

24 Vprašanja kralja Milinde (spremna beseda, budistični modrec dokazuje budistično resnico grškemu kralju, str.133)

25 Henry Miller: Knjiga mojega življenja

26 Sutra = nit, proza (šopek besed)

27 L. Ferry: Novi ekološki red (pogl. o utilitarizmu, J. Bentham)

28 Donald S. Lopez: Prisoners of Shangri-la (Tibetan Buddhism and the West)

29 Dalai Lama: The Good Heart (The Buddhist Perspective on the Teachings of Jesus, 1996)

30 Francesca Fremantle & Chögyam Trungpa: The Tibetian Book of the Dead (1987)

31 Melvyn C. Goldstein, Matthew T. Kapstein: Buddhism in Contemporary Tibet (1998)

32 Privatna kmetijska gospodarstva spremeniti v kolektivna, zadružna.

33 P. Dundas: Jainism (MB knjižnica TEOF)

Zapiske pripravil Matija Fröhlich, maj 2001 stran
1   ...   5   6   7   8   9   10   11   12   13

Astronomi


Nalika Nyalin materi nyedhiyani link © 2000-2017
kontak
a.kabeh-ngerti.com
.. Home