V e r s t V a I. Hinduizem1 Uvod


download 271.12 Kb.
jenengV e r s t V a I. Hinduizem1 Uvod
Kaca1/13
KoleksiDokumen
a.kabeh-ngerti.com > Astronomi > Dokumen
  1   2   3   4   5   6   7   8   9   ...   13

Verstva Zapiski predavanj mag. Lenarta Škofa


mag. Lenart Škof

VERSTVA


Hinduizem

Budizem

Jainizem

Ljubljana 2001

Zapiske dobite na naslovu:
Matija Fröhlich

Na Čerenu 7

1215 Medvode
gsm: 040 399 675

e-mail: matija.frohlich@siol.net
Pripravil sem tudi zapiske pri predmetih:
Eksekeza SP SZ (J. Krašovec): Poznejši preroki (dvopredmetni)

Osnovna moralna teologija (I. Štuhec): Uvod, Biblični etos, Naravni zakon, Vest

Verstva (D. Ocvirk): Islam, Judovstvo, Domorodska verstva

V E R S T V A




I. HINDUIZEM1

Uvod



Michel Foucault je bil pisec knjig, ki posegajo na zapostavljena področja človeškega življenja (zgodovina kaznovanja, duševnih bolezni, seksualnost). V uvodu neke svoje knjige pripoveduje, da je dobil idejo zanjo ob branju Borgesovega dela, ko citira neko kitajsko enciklopedijo v kateri je zapisano, da se živali delijo na:

1. tiste, ki so cesarjeva last

2. balzamirane

3. krotke

4. odojke

5. sirene

6. pravljične

7. izgubljene pse

8. tiste, ki so zajete v to klasifikacijo

9. kot norci pobesnele

10. neštete

11. narisane z zelo finim čopičem iz kamelje dlake

12. drugo…
Pri tem se sprašuje kako je mogoče tako klasifikacijo, ki je precej drugačna od evropske (znanstvene, zoološke) umestiti v evropski način mišljenja. Ob vsem tem se lahko nasmejimo ali pa se vprašamo kaj vse naj bi to pomenilo.
Antropolog Lévy-Bruhl je raziskoval afriška in druga plemena za katere je trdil, da ne poznajo deduktivni način mišljenja. Trdil je, da obstajata dve civilizaciji:


  • mistična ali predlogična (afriška in druga plemena)

  • logična (evropski človek)


Mistično ali predlogično pomeni, da človek v nekaj kar vidi v naravi in tega ne razume, takoj implicira neko nevidno silo in pri tem ne išče vzrokov (dedukcije).
Na trditve Lévy-Bruhla se je ostro odzoval antropolog Evans-Pritchard2. Pri proučevanju plemena Nuer ugotovi, da uporablja enak način mišljenja kot evropski človek in ga zato ne opredeli kot mistično v slabšalnem pomenu besede.

Zelo znana je izjava plemena Bororo, ki je burila domišljijo antropologov: »Mi smo rdeči makawi (papagaji).« Antropologi so bili mnenja, da je izjava popolnoma mistična in v nasprotju z evropskim načinom mišljenja. Kasneje je eden izmed antropologov zadevo raziskal in prišel do naslednjih ugotovitev:


  • to govorijo samo moški

  • rdeči makawi so hišni ljubljenčki žensk

  • dedujejo samo ženske (ker so moški od njih odvisni, se trudijo za njihovo priljubljenost)

  • po tradicionalnem verovanju so moški preko makawijev sposobni ukrotiti žensko moč.


Naslednji zanimiv primer je ljudstvo Dinka, ki imajo zelo izpopolnjen ritual za dež. Ob tem ritualu se je prav tako pojavilo prepričanje, da gre za magijo (klicanje višjih sil). Na podoben način se je kasneje govorilo o indijskih Upanišadah. Raziskave so pokazale da ljudstvo ve, da bo prišel dež tudi brez izvajanja obreda in da se skozi ritual ohranja in vzpostavlja moralni red.
Frazer3 je trdil, da obstaja:


  • nivo magije (indijska religija)

  • nivo etike (Stara zaveza)


Indija4



Znanost in antropologija o Indiji se prične z velikim zaostankom. Ljudje se šele v 18. stol., kot posledica kolonialnih osvjanj, pričnejo učiti indijske jezike. Prihaja do prvih prevodov Bhagavad-Gite (1785) in Upanišad (1802). Upanišade so bile prevedene iz perzijščine, perzijski prevod iz sanskrta, sanskrt pa je bil obremenjen z budističnimi komentarji. Tako popačen prevod Upanišad je prebiral Schopenhauer.


  • 3. stol.pr.Kr: Aleksander Veliki

Prvi dokumentiran stik evropejcev z Indijo. Aleksander Veliki je imel poleg svoje vojske še celo odpravo diplomatov, zgodovinarjev, filozofov, ki so raziskovali način življenja osvojenih ljudstev. Osvoji vsa področja do reke Ind. Njegovo vladavino v Indiji omenjajo Plutarh, Herodot in drugi.

  • 13. stol.: Marco Polo

  • 1488: Portugalci (prek Rdečega morja)

  • 1498: Vasco D'Gama (z ladjo okoli Afrike)

  • 1494: Pogodba v Tordesilli (razdeli interesne sfere Portugalcev in Špancev na 45 stopinj zahodne širine)

  • 1600: Misijonarji (jezuiti, trgovanje z Indijo; Roberto de Nobili, Bart Ziegenbalg …)


Misionarji so takrat na splošno poznali štiri različne religije:

  • krščanstvo

  • judovstvo

  • islam (mohamedanci)

  • pogani (afriška in ameriška ljudstva, indijska, kitajska in japonska verstva)



V tem času se uporablja portugalski in kasneje angleški izraz za pogane: gentile. V 18. stol. se med Angleži že uporablja izraz hindoo, ki izhaja iz sanskrtske besede sindhu in pomeni izraz za reko. Tako so Perzijci poimenovali vse, ki so živeli za reko Ind (gr. indos = za reko).
Roberto De Nobili (1577-1656)

Je med prvimi misijonarji, ki se je učil jezik domačinov.
Romantika (Voltaire, Herder)

Romantična podoba Indije črpa iz Voltairovih in Herderjevih prepričanj, da je Indija izvor religij. Povod za tako razmišljanje je razsvetljenjstvo (Kant): »Razsvetljenjstvo je izhod človeka iz nedoletnosti, ki jo je sam zakrivil. Nedoletnost je nezmožnost, da uporablja svoj razum brez vodstva koga drugega.« Gre za kritiko cerkvenih dogem, ki se pojavljajo v tistem času in so bile med evropskimi filozofi vprašljive. Kantovemu razsvetljenjstvu se pridružijo evropski deisti (deizem želi religijo zreducirati na razumsko spoznanje). Posledica tega je bila, da se je veliko romantikov odvrnilo od krščanstva in zagovarjalo mnenje, da je Indija prvotni kraj vse človeške kulture. Tega seveda niso mogli dokazati, imeli pa so določene znake na katere so se opirali. To dogmatično-mitološko verovanje je padlo takoj z nastopom nove epohe, z nastankom primerjalnega jezikoslovja. Spoznaje o indoevropskem prajeziku iz katerega izhajajo indijski, iranski, germanski in drugi jeziki, je podrlo vse tiste romantične predstave o tem, da so se iz sanskrta razvili vsi drugi jeziki. Gre le za številne podobnosti med jeziki, ki izhajajo iz skupnega indoevropskega prajezika.
Bhakti (ljubeča predanost enemu Bogu)

Ena izmed tez, ki je tudi ovržena, govori o tem, da je osebni odnos do enega Boga prišel v Indijo šele s kristjani (sirski nestorjanci), ki so tam prisotni od 4. stol. po Kr. naprej. Izraz bhakti najdemo že v Mahabharati, ki je 800 let starejša od prihoda prvih sirskih kristjanov. Še pred Mahabharato pa najdemo izraz bhakti že v vedskih spisih. Indijska religija je dopuščala, da se religioznost razvije v neosebni ali osebni odnos do Boga.
Sanatana dharma (večna religija)

Večna religija se razodene skozi Vede. Dharma je:


  • večni zakon, resnica, dolžnost…

  • po pravilih ritualizirano življenje (domači, javni obredi)

  • kastni predpis


Sampradaya (tradicija, sekta, teistični sistem)

V hinduizmu obstaja več sampraday: Višnu, Šiva, Krišna, idr. Vsaka od teh sampraday trdi, da zastopa pravi nauk in da so drugi bogovi nižji od boga, ki ga sama časti.
Hinduizem

Hinduizem ni enotna religija, ampak predstavlja sistem verovanj (višnuizem, šivaizem, šaktizem). Pri vsakem verovanju gre za razlike v svetih spisih, različne linije duhovnih učiteljev in čaščenje različnih vrhovnih božanstev. Trimurti pomeni poskus združitve treh božanstev: Brahme, Šive in Višnuja. Izraz hinduizem se uveljavi v obdobju britanske Indije. V 19. stol. Angleži poimenujejo indijsko religijo hinduizem. Pojmovanje Indijci v določeni meri sprejmejo.

Indija ni nikoli iskala druge dežele (tako kot Evropa). Indijci niso nikoli v zgodovini oznanjali svojo religijo izven svoje dežele in iskali zahodnega človeka (razen v primeru Mednarodne skupnosti za zavest Krišne). Prvi razlog je, da so Indijci prepričani, da je njihova religija neločljivo povezana z bharato (sveto zemljo). Vse religije, ki obstajajo izven svete zemlje, ne morejo ničesar pridobiti, ker niso povezane s posvečeno zemljo. Drugi razlog je kastna delitev na štiri kaste:
brahmane (duhovniki, ki imajo znanje, poznajo razodetje, obrede in obredni jezik sanskrt)

kšatriye (vojaki, vladarji)

vaišye (kmetje, trgovci)

šudre (delavci)




čandale (nedotakljivi, izven kast)




mleccha (izven kast, tujec, ki ne živi na posvečeni zemlji in ne pozna sanskrta, npr. Angleži)
Zaradi tega Indijci niso niti v eni vrstici dokumentirali prihod Aleksandra Velikega v Indijo. Prav tako niso v nobenih zgodovinskih zapisih omenjeni muslimani ali krščanski misionarji. Vse stvari, ki so tuje, so označene z besedo adharma (nereligija). Že v 11. stol. po Kr. islamski zgodovinar al-Biruni poudarja indocentričnost Indijcev (danes govorimo o evropocentričnosti). Zapisal je, da se Indijci precenjujejo in ne sprejemajo nobene religije. Indijci tudi niso prevajali knjig iz drugih jezikov. V vsej indijski zgodovini najdemo samo nekaj prevodov iz grščine (astronomija) in arabščine (Evklidovi elementi, leta 1700). Vse to velja za tradicionalen, ortodoksni hinduizem in ne za današnji hinduizem, ki se odpira v svet.
Drugače je bilo pod vladavino budističnih kraljev. Posebej znan je kralj Ašoka (2. stol.pr.Kr). Svoje edikte5 je dal zapisati tudi v grščini in aramejščini. Budizem se je najprej širil na Šri Lanko, potem po vodnih poteh v Laos, Burmo in Kampučijo. Po drugi strani se širi prek Nepala v Tibet, Kitajsko, Mongolijo, Korejo in Japonsko. Odgovor ortodoksnih brahmanov na uspešnost budizma je bil zelo tipičen. Trdili so, da je to samo dokaz, kako nerazvit je budizem, če ga razumejo vsi ti narodi (mleccha). Ortodoksno brahmanistično naziranje je, da indijske religije ni potrebno razodevati drugim narodom, ker je niso vredni.
Bharatija Janata Party (hindutva = hindujstvo)

Nacionalistična stranka, ki je danes na oblasti. Zelo je usmerjena v samo promocijo hinduizma. Med sebe prištevajo tudi budiste, jainiste, sikhe, ne prištevajo pa muslimanov in kristjanov (ker niso izvorno živeli na indijskem ozemlju). Za BJP sestavlja hindujstvo brahmanistična tradicija, budizem, džainizem in sikhizem.
Pojmovanje časa (ciklično razumevanje)

Hinduizem deli čas na štiri dobe: zlato, srebrno, bronasto in železno. Trenutno se nahajamo v kali yugi (železni dobi), dobi propada. Indijci so prihod kolonialistov (Angležev) in misionarjev razumeli kot znak dekadence njihove lastne religije, ki se bo v nekaj tisoč letih spet prenovila v zlato dobo.


  1   2   3   4   5   6   7   8   9   ...   13

Share ing jaringan sosial


Astronomi


Nalika Nyalin materi nyedhiyani link © 2000-2017
kontak
a.kabeh-ngerti.com
.. Home