[Naslovnica. Opis: temen vzorec kot iz razkošnih staromodnih tapet na svetlo modri podlagi. Zgoraj na sredini je V črnem okvirju na beli podlagi črn napis Novi zvon. Posamezne pesmi/poglavja ločuje simbol *. Začetek in konec dela/del posameznega avtorja označujeta dva simbola.]


download 96.13 Kb.
jeneng[Naslovnica. Opis: temen vzorec kot iz razkošnih staromodnih tapet na svetlo modri podlagi. Zgoraj na sredini je V črnem okvirju na beli podlagi črn napis Novi zvon. Posamezne pesmi/poglavja ločuje simbol *. Začetek in konec dela/del posameznega avtorja označujeta dva simbola.]
KoleksiDokumen
a.kabeh-ngerti.com > Astronomi > Dokumen


[Naslovnica. Opis: temen vzorec kot iz razkošnih staromodnih tapet na svetlo modri podlagi. Zgoraj na sredini je v črnem okvirju na beli podlagi črn napis Novi zvon. Posamezne pesmi/poglavja ločuje simbol *. Začetek in konec dela/del posameznega avtorja označujeta dva simbola **.]

**Novi zvon

Letnik IV, številka 5

(oktober/november 2015)

 

ISSN: 2385-9687
Revija deluje pod licenco creative commons.
Glavna in odgovorna urednica:

Gaja Jezernik Kos
Pomočnica in področna pomočnica urednice za poezijo:

Sara Fabjan
Področni pomočnik urednice za prozo:

Patrik Holz
Področni pomočnik urednice za dramatiko:

Boris Kos
Strokovna sodelavka – intervju:

Veronika Šoster


Strokovna sodelavka – lektorica:

Sara Žibrat
Virtualni mentor:

T. V.

**

**ANJA GRMOVŠEK

»iščem tisto najgloblje, kar lahko občuti človek ob stiku z drugim«

Anja Grmovšek (1993) končuje zadnji letnik dodiplomskega študija slovenistike in primerjalne književnosti na FF v Ljubljani. Navdušuje se zlasti nad sodobno slovensko poezijo, ki jo po navadi prebira kar na mestnem avtobusu, ko ima največ časa zase. Piše poezijo, vsake toliko časa pa ji izpod prstov uide tudi kakšen krajši prozni zapis, vse to objavlja na svojem blogu (http://personvsplace.blogspot.com/). Pesmi objavlja na forumu pesem.si, pa tudi v našem Novem zvonu, na Koridorju in pri LUD Literaturi. Poleg literature je njena strast nogomet, ki ga redno spremlja, zato je Madrid mesto, v katerem se (miselno) zadržuje večino časa. Ena izmed njenih največjih želja je, da bi nekoč na mestnem avtobusu prebirala svojo pesniško zbirko.

1. V svoji poeziji veliko pišeš o ljubezni. Kako se spoprijemaš s tem, da je ljubezen najbolj opevana tematika, in kako preprečuješ, da bi zapadla v klišeje?

Vsakič, ko me kdo vpraša, ali je vse, kar napišem, resnično, odgovorim, da je poezija vedno resnična. Poezija je vedno izpovedna in vsakič, ko napišem pesem, vanjo izlijem sebe. Tu ne gre za to, da bi bile pesmi nekakšen dnevnik, preko katerih bi izpovedovala vse, kar sem kadarkoli doživela, ampak za to, da je v vsaki pesmi nekaj mojega, pa čeprav misel, ki sem jo slučajno prebrala v časopisu. Na tak način skušam opevati tudi ljubezen – v prvi vrsti gre seveda za ljubezen, ki je moja lastna, zato se pogosto zatekam k prvoosebnemu lirskemu subjektu, po drugi strani pa gre za višjo, univerzalno ljubezen, ki bi jo lahko (ali pa jo je) doživel tudi bralec. Gre za vsakodnevno ljubezen z vzponi in padci, pa čeprav je imela ta ljubezen izvor v stavku neznanca, ki me je tisti dan ogovoril. Nikoli nisem pomislila, da bi ljubezen v poeziji lahko zapadla v klišeje – če pa se že pojavi misel na to, to verjetno razbijam s samo formo. Če napišeš sonet, je veliko več verjetnosti, da boš zvenel osladen in klišejski (seveda, če nisi vrhunski sonetist), kot če napišeš pesem v eni kitici brez kakršnihkoli ločil in rim. Tako ne razbijaš le forme, ampak tudi možnost, da bi zašel v klišeje.

2. Omenila si »tvoje« mesto, Madrid. Te navdihuje tudi pesniško ali predvsem športno? Te potovanja na splošno motivirajo za pisanje ali so »miselna popotovanja« dovolj?

Madrid je mesto, ki ima neverjetno energijo. Sem bila prepričana, da je le mit, ko govorijo, da ljudje tam dejansko živijo za šport, pa sem se letos lahko na lastne oči prepričala, da je to resničnost. V prvi vrsti me to mesto navdušuje zlasti športno – ne pomnim, kdaj se je začela moja obsesija z nogometom, vsa ta športna vzhičenost in navdušenje pa se občasno preselita tudi v mojo poezijo. Kakor lahko poezija v sebi zedini toliko različnih čustev, jih lahko tudi nogomet. Rada potujem, rada spoznavam nove ljudi in rada pišem o vsem, kar doživim in kar se me dotakne, če pa to vključuje še nogomet, pa toliko bolje. Vsako potovanje te lahko motivira, če si odprt za nove stvari. Če nimam časa ali denarja, mi na koncu vseeno ostanejo še miselna popotovanja, ki se nikoli ne končajo. Se mi zdi, da znajo biti ta popotovanja včasih še bogatejša, saj preko njih spoznavam sebe – šele potem, ko dovolj poznaš svoje svetove, lahko stopiš v interakcijo s preostalim svetom.

3. Ukvarjaš se tudi s slovensko poezijo. Kaj so po tvojem mnenju njene kvalitete, kako se razlikuje od ostalih, zakaj ti je najbližje ravno slovenska? Se ti zdi, da je pri tvojem študiju dovolj poudarka na poeziji?

Imam občutek, da se kot materni govorci ne zavedamo dovolj, kako lep je slovenski jezik. Tega ne govorim zaradi dejstva, ker študiram slovenščino, ampak iz povsem objektivnega stališča. Govorimo enega izmed redkih jezikov, ki recimo še vedno ohranja dvojino, kar je po mojem mnenju najlepša vrlina našega jezika. In slovenska poezija ima dvojine ogromno. Všeč mi je, koliko različnih form poezije pozna naš jezik, in všeč mi je, kako se lahko v vseh teh verzih najdem ali izgubim, kako se v njih lahko iščem in spoznavam ter kako se preko verzov bogatim, s tem pa posledično bogatim in z novimi spoznanji barvam tudi svojo poezijo. Opažam, da se te forme selijo tudi k meni, v svoji poeziji opuščam ločila in velike začetnice, govorim o dvojini in iščem tisto najgloblje, kar lahko občuti človek ob stiku z drugim. Bila bi slab in nepravičen sodnik, če bi karkoli rekla o preostali svetovni poeziji. To predvsem zaradi tega, ker če že berem tujo poezijo, je le-ta več ali manj v angleščini bodisi kot originalnem jeziku bodisi kot prevedena in kot taka, zame osebno, nepravično posredovana. Prava čustva se skrivajo v prvotnem jeziku pesnika samega. V roke sem prijela tudi že zbirke v španščini, nemščini, italijanščini in drugih jezikih, in čeprav nisem razumela ničesar, sem hkrati o prebranem vedela vse. Pri poeziji je včasih dovolj že to, da jo samo začutiš. Kar se tiče poezije pri študiju, lahko rečem, da je je dovolj, vendar bi si je kot njena ljubiteljica, razumljivo, želela še več. Mogoče je pomanjkljivost le ta, da se študij bolj ali manj posveča le poeziji od moderne dalje, v treh letih študija slovenščine pa recimo ne izveš ničesar novega o največjem slovenskem pesniku – Prešernu.

4. Glede na to, da končuješ 3. letnik, me zanima naslov tvoje diplome in kakšni so tvoji načrti za prihodnost.

Naslov moje diplome je Na stičišču vojne in ljubezni skozi poetiko Kasandre (Boris A. Novak) in tragiko Oresteje (Ajshil). Čeprav v njej primerjam dve tragediji, se nikakor ne morem ogniti verzom – obe tragediji sta namreč napisani v verzih, zlasti pa do izraza pride za Novaka značilen poetični slog, ki je tudi temelj njegovega dela. Če bo šlo vse po sreči, upam, da se bo moja prihodnost nadaljevala s podiplomskim študijem in da v tem času tudi meni uspe izdati pesniško zbirko.

Intervjuvala: Veronika Šoster

**

Poezija

**Natalija Milovanović

Lilit

Ženske na poti

samostojnosti,

nakupovanja v veleblagovnici

in lastnih odločitev o okusu sladoleda.

Ženske na poti

odkrivanja,

privatizacije lastnih teles

in varčevalnih ukrepov pri hlastnih pogledih onega tam,

ki ne mara okusa temne čokolade z malino.
Ženske v napoto

zadovoljstvu;

jemanje tega,

kar mu je bilo dano po naravi.

Ženske v napoto,

ko Lilit odloči,

da ne bo ona telo in on duša.

Ampak Lilit že v predzgodbi postane demon,

pa to lahko mirno zamolčijo.

A ti sploh veš, kdo je Lilit?

Ne veš,

ker smo vmes zašle s poti.

Eva je bila boljša kot Lilit,

Eva si je pustila napihniti trebuh

in je verjetno jedla sladoled z okusom vanilije.

Rekel mi je: ženska, v napoto si

Nasmehnila sem se in rekla: ne, na poti sem.

*

*

I.

Nimam besede

za tipa ki se vrže skozi okno v gledališki predstavi

in mi o tem razlaga med vožnjo domov

Imam vreznino na sredincu desne roke

Potapljam se v njej

Lovim ravnotežje in nabiram želode

po svojih kapilarah
Popolnoma osnovnih stvari ne razumem več

družina prijatelj vojna znanje umetnost

znam le še

hrana kolo faks rdeča zofa vstopnica za kino

vponedeljekposebnaponudbazaotrokedoosemlet
Nimam besede

da bi babici ki se mi joka preko Skypa

a sploh ne ve kaj je to

razložila kako je ta besedna zveza

ki jo nenehno ponavlja

v bistvu negativna interferenca iz srbščine v slovenščino
Ne razumem solz

znam le še dihala in slovnico

Future Perfect ali Futur II pri nas ne obstaja

bom bil je nepravilno dragi Kevin
Nimam besede

s katero bi pospremila stavek

Tujki sva

žal mi je da se nikoli

ne bova spoznali

*

*

Golazen

Praskati,

strgati,

ribati

z volne

vse bolhe, klope, pepel

deževnega dne,

drgniti dol

kônjeve solze,

nasprotovati

železnemu vonju svežih rib.
Praskati,

ribati,

strgati

s sebe

ves dotik narave,

snažiti

ptičje iztrebke s ploščic,

sprejati

mravlje rumene in črne,

zlasti agresivno rdeče.
Usesti se

pred sijajni ekran

in občudovati

polirano mehkost

mačk na internetu.

**

**Karmen Vidmar

Zaznave

dvigalo odpelje v nadstropje
s postanki vhoda in izhoda
v hodniku tleskajo 
kovanci na avtomatu za kavo
vsak hiti po svoje in se nekje ustavi

preden vstopim
se skozi vrata nagiba pogled
ki je navezan na svoje občutke
obraz je bolj bel od narkoze
infuzija kaplja moč v telo
fabrika tablet pokleka pred omamljenim spancem
vsak potuje zase kot samotni volk

**

**

Vanja Osterc

Neobičajno jutro

Jabolčno rdeča luč

žre trakove vzdolžnih streh.

Plešoča shizma vrh neba

slika vbod zasanjanih očes.
Trepetavke mavričnih odtenkov

burkajo valove jutra.

Iz radia budnica razsaja.

Porast konopljinih žlebičev spira

lek jesenskih habitatov.
Dir kožuhaste mrcine

reže daljni metež sonca,

ki se sajasto udinja

šepetanju jutranjega vlaka.
Sprehod po prostranih kačah.

Požvižgavanje brezdelja

kolne vižo stradanja.

Restavracija nima vrat.
Bližnji avto seka smer.

Raglja brcajočih konjev.

Vrrruuuummm!!!

Dopplerjev efekt?

*

*

X

Starec si na fonu
ogleduje sliko
čednega dekleta.
Naenkrat se
zave, da
je v tistih časih
lažje jokal.

**

**

Anja Grmovšek

Vesolje

nocoj bi se namesto ritualnega ljubljenja

raje pogovarjala o vesolju in njegovih luknjah

ki me spominjajo na luknje v najinem odnosu

namesto da mi s počasnimi gibi odpenjaš svileno pižamo

hočem da mi nocoj šepetaš o galaksijah

ki si jih v mojih očeh videl prvič ko sva se spoznala

in mi namesto nežnega božanja stegen

raje pobožaš ranjeno dušo ki vesoljnih besed ni slišala

že celo večnost

nocoj si želim da bi namesto teže od znoja lepljivega telesa

name položil zagotovilo da boš ostal

čeprav so črne luknje že zdavnaj pogoltnile najino

začetno zaljubljenost in mlečno cesto ki je preko vseh teh let

napravila že preveč ovinkov da bi po njej lahko brez težav

po najbližji poti prišla do drug drugega

nocoj si želim da si moj vodič brez kompasa in zemljevida

čeprav bi to pomenilo da se mogoče nikoli ne bova vrnila

želim si da si v tej izgubljenosti moja opora

in mi znaš poleg telesne strasti na večere kot je današnji

ponuditi vesoljne besede ki se me lahko dotaknejo tudi tam

kamor tvoje roke ne sežejo

*

*

Mogoče

nočem več listati nedeljskih strani skupne usode

ki grenko diši po kavnih zrnih ki jih nisva nabrala midva

nočem se prhati pod sladko vodo iz najinega studenca

ki spušča nenavadne zvoke in čedalje manj osvežitve

nočem zahajati v romantična svetišča prihodnosti

ki so se tekom let iz rdeče spremenili v bledikavo oranžno

in nočem se izseliti iz najinega skupnega mrzlega gnezda

ker čutim da še ni čas za slovo in sežiganje starih fotografij

vedno si mi govoril da z roko v roki lahko preplezava svet

in zmečeva s sebe vse kar naju obvezuje in zateguje

potem bi bila svobodna in se kopala v izviru večne mladosti

v duši pa bi se počutila starca ker bi za seboj imela že toliko izkušenj

vedno si mi govoril da boš ostal ne glede na to kaj bo prišlo

in kaj bo ob jutrih skoraj da neslišno odšlo iz najinega stanovanja

vse sem vedela pa sem zaradi skupnih izkušenj to spregledala

in še naprej uživala v vseh teh ritualih s tabo

le da so sčasoma ti rituali postali več vredni s tvojo odsotnostjo

vedno si mi govoril kako mi boš naredil otroka ki ga boš učil

igrati poker in nogomet medtem ko bi vaju jaz nemo opazovala

in v sebi tehtala nesmiselna vprašanja koga imam raje

poletja je bilo letos konec že avgusta in vse tvoje obljube so skupaj

z njim odplavale proti Dalmaciji kjer so se ustalile skupaj s tihimi

skoraj da neslišnimi jutranjimi odhodi iz najinega stanovanja

jaz še vedno listam nedeljske strani in okušam neznana kavna zrna

in se še vedno prham pod pokvarjeno prho in zahajam na zapuščena

mesta najinih srečanj ko sva bila še mlada in zaljubljena

še vedno hočem živeti tam kjer si mi delal otroka in kjer je toliko

spominov da jih je nemogoče shraniti v en fotografski album

in še vedno hočem živeti v najinem skupnem mrzlem gnezdu

saj čutim da je tu še toliko topline da bi ti nekega dne

mogoče lahko oprostila

**

**

Nikola Šimić Tonin

(prevod: Andreja Malta)
Srebreniški kodirani okvirji smrti

Kri

Solze

Bolečina
Srebrenice

Med

Nagrobniki
Tančicom

Zločina

Prekriti

Obrazi
Kodirane

Grafike

Smrti
***
Politika

Brošure

Množice

Nasadi

Sovraštva
Neusahljivo

Blatno tlo
Blato

Duš
Rablju

Nečloveškemu

Slepemu

Možganom

Koristi
Oči!?
Vzorci…
Očividci

Vidljivosti

Skupnih

Grobnic

Izkopavanja

Gnilo

Človeško

Meso

Vrvi
Kovitlajoči

Črvi
***
Brejni

Kotijo

Podganja

Legla
Besede

Besede
Kosovski mit
Črne

Bele

Bele

Črne
Skrajnosti

Zlom

Izostrene

Oči

Režijo

S pogledi

Žaljivo
Iskre

Podzavesti

Zavesti
***
Klopka

Kroga

Temni

Ritem

Življenskega

Utripa

V nočeh

Nespeči

Krvavi

Noži

Rabljev
Netopirji

Duhovi
Prividi

Vampirji
***
Notni zvezek

Božjega Petelina

Razdaja

Zrnca

Srebreniškega

Sonca
Med

Žicami

Plaziti

Se
Med

Žicami

Igra

S

Tiste

Druge

Strani

Roba

Noči

Igra

Svetlobi

Spremeniti

Se

V

Zvok

V
Zrnca

Igra

Sonca
Molčijo

Tišine

Bogate

Z mislimi

Polovica

Neba

Pada

V

Senco
Skrita

Stran

Dneva
Še

Na

Vzhodu

Žar

Se

Lesketa
Počakaj

Malo

Somračni

Trenutek
Trajajte

Trajajte

Trajajte
Zrnca

Srebreniškega

Sonca
***
Leta

Dva

Tisoč

In

Nekaterega
Strašilo

Kroži

Po Evropi

Po svetu

Strašilo

Islama

Strah

Izvira

Iz

Neznanja
Vzhodni

Vzhodi

Sonca

Niso zavoljo islama

Niti

So

Zahodni

Zahodi

Sonca

Zavoljo krščanov
Bog je svetloba duš
***
Mostovi

Med

Svetovi

Ne

Dotikajo

Sprte

Obale
Ponujena

Roka

Vzhoda
Bosna
Meja med Svetovi
S

Figo

V

Gentlemanskem

Žepu
Civilizirana

Evropa
Bližina Brez Bližine
Povezanosti…
Iskrenosti

Pritiska

Poštenja

Dreseranih hinavcev
Stara Dama

Je obrnila

Glavo
Prekretnicam

Za

Zlo

Z Duhom

Povrnjeno
Nositeljem smrti…
S svojimi

Ogromnimi

Črnimi

Rokami

Smrt

Grabi

Premaguje

Obale

Dneva

In

Noči

Čudake

Črnine

Ponočnjaki

Čudaki

Rablji
Grobišča
***
Bolečina

Preprečuje

Duhu

Besede
Oprosti, Oprosti, Oprosti
Rabljeva

Sled

Krvi
Obrnjen

K izhodu
Iz
Kroga

Mraka

Ostati Ljudem Bližje
Maščevanje, Maščevanje, Maščevanje
Znak Šibkost…

Šibkost znaka…
Življenjem

Sožitja

Krepimo

Moči

Jecamo

Po

Načrtu

Stvaritelja
Eni drugima dolgujemo ljubezen…
Z odpiranjem vere

Mislimo na sebe
Iznad

Hladne

Ravni

Krvoločne

Živali

Nastanejo da jim dajemo

Kajne
Praznini spominov,

Bolečina Zločina
***
Zločin

Nima

Narod

Zločinskih

Narodov

Ni
Zločin

Ima

Ime
Z imenom

Ima

Soditi

Mu

Se
Zmaga

Nad

Njim
Besede?!
Sočutna Srca…

***
Kdo se bo…?

Se bo …?

Kdorkoli spomnil
Solze

Mater

Srebrenice

Obrazi

Sledi
Zrnce
Solza

Ki

Se
Kotrlja Navzdol Obraza.
Potopiti se

Življenju

Vrnitev

V

Razmerje

Meritve

Pretoka

Časa

S čustvom…?
Ne reči

Da življenju?!...!?...
Pravici

In

Biti tukaj

In

Ostati

Ne

Izdati
Srebreniško Žrtvo.
***

Enajstega julija,

Molčimo
Osem tisoč

Tristo

Triinsedemdeset

In



?
Izkopan grob
Krste
Z zeleno

Krpo

Pokrite
Kri

Solze

Bolečina

Srebrenice

Med

Nagrobniki
Zazibano

Brezno

Bolečine
***
Nad grobovi

Govori mati

…Sina Sem Sanjala

Trikrat…

Sanjam…

Ki je prišel nazaj od nekje…

V lepi obleki…

Vprašam ga: Kje s' dobri moj, do zdaj…

A on: Tukaj sem, dobra…

Vprašam: Zakaj nisi doslej pršov…

A on: Pa, tako…
To vselej kratko traja…
In potem se mi zazdi:

Ne vem nič več

Kot sem vedela
Najprej
Zavedajoča

Sem

Da

Sem

Sama
Da Ga Čakam…
***
Enkrat sanjam

Da je kot živel

V Zvorniku in da sem prišla tja z vlakom deset

Srečam ga na ulici: Samir dobri moj, kje s' ti?

Tukaj sem-reče.

Zakaj te ni?

A on:

Ne morem še!

P.S.
Srebreniška Bolečina Slavi
Življenje

Golo
Vsaka Črka Srebreniške Bolečine
Boli!

Boli!

Boli!

**

Proza

**

Jurij Kunaver

Planetoid Geron

(znanstvenofantastična zgodba)

Namesto bivališča Malega princa

Veliko vode je že preteklo, odkar sem si kupil velik, izjemno močan teleskop. Moja najbolj vroča želja je bila – najti na nočnem nebu znameniti planetoid B-612, kjer naj bi – če zgodba ne laže – prebival Mali princ. Vendar mi malega prinčevega planeta nikakor ni uspelo najti. Sem pa odkril nekaj drugega: doslej še neznan planetoid, ki sem ga poimenoval Geron (geron je v stari grščini starec). Ime se odlično ujema z mojo ugotovitvijo, da večino prebivalstva tega naseljenega planetoida predstavljajo stare osebe. Vsako opazovanje mi je prineslo nove podrobnosti in mi bilo vzpodbuda za poglobljena premišljevanja. V nadaljevanju objavljam del svojih zapiskov o tem zanimivem in nadvse protislovnem nebesnem telesu …

Iz groba odšel znano kam …

Nekoč, ob še posebno jasnem nočnem nebu, mi je uspelo skozi teleskop prebrati zanimiv časopisni članek. Časopis je počival v rokah brezdomca z Gerona. Sedel je na klopi v mestnem parku, pod svetilko. O geronski pisavi in jeziku le toliko, da je pisava presenetljivo podobna naši, sam jezik pa močno spominja na esperanto. Po nekaj mesecih rednega branja na daljavo (včasih sem skozi teleskop tudi fotografiral) sem razumel skoraj že vse, kar je bilo napisanega. No, tisti članek je pripovedoval o finančnem ministru (videl sem tudi fotografijo njegovega strogega in namrščenega obraza), ki se je menda srdito boril proti vsakršnemu zvišanju minimalne plače. »Niti za en zlat,« je kot papiga ponavljal. Bolj kot za lase privlečeni argumenti in neizvirno sprenevedanje o skrbi za mlade in njihova delovna mesta me je vznemirilo vprašanje, kaj za božjo voljo počne na ključni, vrhunsko zahtevni funkciji, pa še sredi težkih časov, nek vase zaverovan ostarel birokrat. Kako, da še ni v grobu, kamor bi sodil prej kot pa na državni vrh? Moja romantična predstava o obstoju inteligentnih sosedov v Vesolju se je začela krhati. Začel sem se spraševati, kakšni zakoni vodijo življenje na planetoidu. Mirno nočno spanje je zamenjalo sedenje za okularjem teleskopa, zapisovanje v beležnico in kuhanje kave. Geron mi je uhajal za obzorje, na drugi strani neba pa so leno polzela proti zenitu nova nebesna telesa.

Staro za novo?

V Vesolju nihče ne uide staranju. Tudi Geron pri tem ni izjema. Ekonomija pozna »amortizacijo« – dejstvo, da se s časom vse obrablja, stara, zastareva, izgublja vrednost. Vlagati je treba v novosti, staro zamenjevati z novim, toda to zahteva nenehno, zavestno skrb. Če gre za živa bitja, je to bio-amortizacija. Geronci so, to sem postopoma odkrival, potrebo po vlaganju v naraščaj – vse s tem povezane dolgoletne stroške, tveganja in napore – prevalili na starše. Tako »privarčevan« denar so si prigrabili vsi ostali, tudi korporacije, postavljajoče se z ogromnimi dobički. Za nehvaležen »hobi« pomlajevanja celotne družbe se tudi zaradi tega odloča vse manj odraslih prebivalcev. Ampak: zakaj neki bi mlajši odrasli sami skrbeli zase, za svoje otroke in še za starce, če jim to ne prinaša nobene družbene moči, ugleda in nobenih ugodnosti? Stari živijo skladno z motom »Za nami potop!«, in vsaka nova generacija upokojenih geroncev računa, da bo še nekako izsilila pokojnino. Mladi geronci imajo oprane možgane: od vrtca do doktorata jih bombardirajo z raznovrstnimi informacijami, nihče pa jih ne ozavesti, da so njihove sveže telesne in duševne moči ključnega pomena za obstoj celotne družbe in da bi lahko, če bi v to verjeli in skupaj ukrepali, kmalu zaživeli človeka dostojno življenje, namesto da pustijo, da jih premeteni in sebični starci vse bolj stiskajo v kot. Absurdnost boja namrščenega šestdesetletnika s sindikati za nekaj dodatno izplačanih zlatov naj ponazori izmišljen primer: borci za pravice živali se z oblastmi pogajajo, kolikokrat tedensko sme lastnik prebičati svojega neubogljivega psa ali mačka. Stališče oblasti je, da to lahko počne vsak dan, borcev za pravice živali pa, da največ trikrat tedensko. Na koncu se v zakon zapiše »kompromisna rešitev«, ki je na primer štirikrat tedensko. Ampak, ali ste pomislili, da se živali sploh ne bi smelo kruto pretepati! Takšen pogajalski boj bi torej bil ne glede na izid navadna farsa, ker je že v samem bistvu zgrešen. Nič drugače ni z bojem za pravice mlajših, delovnih članov družbe: ne zlat več ali manj – oblikovati je treba popolnoma nov pogled na mladost, njeno dejansko vlogo v družbi, temeljne potrebe in pravice! »Pogodbo« med generacijami bi geronci morali napisati na novo, staro pa sežgati. Čemu se pogajati o tem, koliko bičanja tedensko – bič je treba zlomiti in vreči v smeti! Brez mladosti ni obstoja in uspeha neke skupnosti na dolgi rok. Mladost lahko zanemarijo in ponižajo le tisti, ki jih preživetje in uspeh družbe na dolgi rok v resnici ne zanimata. Tisti, katerih domet seže le do njihovega lastnega, bližajočega se konca. Zato mora mladosti pripadati bistveno več oblasti! To sem hotel sporočiti mladim z Gerona, vendar še nisem našel primernega načina …

Vse za vero, dom, cesarja

Geronci radi zahajajo v parke, kjer sede na klopeh ali leže na odejah berejo vse po vrsti, tudi resne knjige o zgodovini, ekonomiji, politiki, religijah in vsem ostalem. Pri tem početju se jim rad neopazno pridružim. Na Geronu imajo religije še vedno močan vpliv. Svetišča gradijo povsod, celo na osamljenih gričih. Skoraj na vsaki razglednici je »ujet« vsaj kakšen zvonik božjega hrama. Nekoč sem skozi teleskopsko cev prebral versko zgodbo o krepostnem moškem – Abrakadabrahamu, ki se je nameril nekje na samem zaklati svojega sina, da bi ustregel bogovom. Slednjim je bila njegova »žrtev« všeč, kar med vrsticami pomeni, da je na Geronu vsak otrok skozi oči verstev nič več in nič manj kot očetova lastnina: tujih stvari pač ne moreš žrtvovati … niti bogovom ne. Ne vem, ali pozna geronska religija tudi zgodbe, v katerih sinovi bogovom »podarjajo« svoje očete (ki jih prej seveda umorijo).

Zanimivi in poučni so tudi odlomki iz geronske zgodovine. Nekoč je bila populacija veliko mlajša. Mladi so postajali že prava grožnja. Pa so se stari generali odločili, da zanetijo prvo geronsko vojno. Komaj sto let nazaj so morali vsi mladi, zdravi geronci na vojsko. Nasilna vojna propaganda jih je klicala k »obrambi domovine«, »žrtvovanju za narod«, »izkazovanju hrabrosti«, »zvestobi kroni« in drugim nebulozam. Med to vojno so milijoni umrli na fronti, še več je bilo pohabljenih (katerih večina je »na srečo« kmalu umrla zaradi okužb), konec vojne pa so pričakali milijoni mladih vdov z milijoni malih sirot. Na Geronu imajo še danes o teh pokolih mladosti obeležja: spominska svetišča, veličastne kipe in ogromne skupinske grobnice – kostnice. Življenje se je spet normaliziralo, Morala in Etika ostajata nedotaknjeni, vlade se še naprej oborožujejo in mladina se v šolah še vedno uči o »zmagovalcih« in »poražencih« (mladi geronci morajo v šolah za dobro oceno znati našteti ene in druge, čeprav zdrava pamet kriči, da v vojnah vedno zmagujeta le Smrt in Pohaba). Človek se vpraša, ali bodo geronci kdaj iznašli tudi način, kako se znebiti starih? Bodo tudi njih poslali na fronte ob spremljavi podobne propagande, kot je bila tista v časih prve velike vojne? Se bo nova fronta imenovala Evtanazija ali kako drugače? Podobne teme so na planetoidu za zdaj še tabu, kot je nekdaj bila tabu ženska volilna pravica ali istospolne poroke. Kako dolgo bodo naši vesoljski sosedje pereča vprašanja nasilno potiskali v podzavest?

Stara Šparta in visoke zahteve sedanjosti

Geruzija se je reklo državnemu zboru starcev v starogrški Šparti (na planetu Zemlja). Omeniti je treba, da se planetoid Geron že dolgo nahaja v splošni krizi (če smo natančni: gre za stanje pred tristo leti, Geron je namreč od Zemlje oddaljen tristo svetlobnih let; skozi teleskop pravzaprav gledamo njegovo preteklost). Vseprisotna korupcija, ogromne socialne razlike, upadanje suverenosti narodov (na račun korporacij in drugih mednarodnih parazitov), prebivalstvo pa pretežno v rokah starcev, ki so v svojih srcih že zdavnaj pokopali ideale in zamisli bolj humane in dostojanstvene skupnosti, in katerih že tako skromna psihofizična kondicija še naprej upada. Vendar se kot klopi držijo svojih stolčkov. Od starejših, kadar ti odločajo, je neumno pričakovati, da se bodo med mandatom »do zadnjega diha, do poslednjega atoma moči« borili v korist vseh in za resnično narodno suverenost. Na Geronu še kar ne uvidijo, da splošna volilna pravica brez popravkov zaradi demografskih deformacij pelje k veliki in nezdravi politični premoči starejših, dajanju prednosti interesom starih in zanemarjanju in preobremenjevanju mladih. Staršem bi morali takoj priznati pravico uporabe volilnih glasov mladoletnih otrok! Starejši poslanci pri sprejemanju zakonov nikoli ne bodo pljuvali v lastno skledo: čutijo, da je dan njihove upokojitve blizu, in vse, kar jih iskreno zanima, je njihova lastna udobna in varna starost. Geron je nedvomno na pragu velike, nujne spremembe volitev, čeprav bo bitka starcev za status quo silovita in dolga. Upam, da bom lahko oddaljena priča teh premikov!

»Prašiči« naj vsaj migajo

Astronomska opazovanja planetoida Geron in preučevanje organiziranosti življenja razumnih bitij na njem vodijo k vprašanju, kaj sploh preostane povprečnemu mlademu geroncu. Najbolj radikalno in pogumno bi bilo, če bi mladi starce enostavno postavili pred dejstva: tebi nič, meni nič bi zaplodili veliko otrok in z njimi v naročju zahtevali – mlade družine (in tudi samski mladi) brez denarja, služb, ustrezne nastanitve in tako naprej – takojšnje radikalne družbene spremembe. Zahtevali bi tudi dodatne volilne glasove v imenu svojih otrok in – pomembno! – določitev najvišje dovoljene starosti za biti poklicni politik (na primer 45 let) ter zakonsko obveznost rednega ukvarjanja s športom za vse »pujse pri koritu«. Težki časi vselej zahtevajo od »izbrancev ljudstva« vrhunske, ne le povprečne dosežke, in upravičeno je pričakovati – ob gori nerešenih vprašanj in vseh nakopičenih družbenih protislovjih –, da bodo vodilni v splošni vrhunski kondiciji in tudi vrhunsko motivirani. Boja in »pokoja« res ne gre metati v skupen lonec!

Dobičkonosna hipertenzija in stanovanja

Na Geronu je pred nekaj leti prišlo do napihovanja nepremičninskega balona. Novinarji (ta posebno butasta podmnožica prebivalstva!) so o tem navdušeno pisali – kot če bi šlo za nogometno tekmo. Stanovanja kot temeljna pravica vsakogar, ta prioritetna potreba mlajših geroncev, so postala predmet špekulativnih nakupov in prodaj. Nihče ni nevzdržnega stanja povezoval z Moralo oziroma Etiko. Prav nihče. Zdrava pamet sprašuje: kaj, če bi se to zgodilo z zdravili, starcem nujno potrebnimi za podaljševanje in kakovost življenja? Kaj, če bi za spremembo ta bila predmet špekulacij? Je možno, da bi v Geronskih novicah kdaj brali naslednje naslove izpod peres navdušenih novinarskih butcev: »Insulin na trgih dosegel rekordno vrednost 1000 zlatov za injekcijo«, »Finančna stroka svetuje: namesto v zlato ali obveznice raje vlagajte v zdravila proti demenci«, »Geron dobil prvega milijarderja – preprodajalca z zdravili proti hipertenziji«?

Simbolna moč potiskanih lističev

Vsemu abstraktnemu govoričenju navkljub – o minulem delu in prispevkih – denar za pokojnine nastaja le z delom trenutno zaposlenih. Geronski starci pač ne premorejo gore denarja, ki bi dajal obresti, zadostne za redno izplačilo pokojnin, za nameček skoraj enakim plačam delavcev! Mladi še zmeraj ne uvidijo, da jih starci manipulirajo ravno s pomočjo denarja in zakonov, ki določajo razdeljevanje tega denarja in tudi status posameznih družbenih skupin. Denar kot takšen je le potiskan list papirja; nobene fizične energije ali umskih zmožnosti nima; pretkano služi temu, da mladi svojo telesno in duševno energijo ter sposobnosti pretirano uporabljajo v tujo korist – tistih, ki bi na Geronu najraje živeli večno in se zraven lepo imeli. Če bi mladi na lepem izginili, bi telesno in duševno upehani starci kmalu pomrli v svojih nepremičninah in ob vsem denarju na bančnem računu. Nasprotno pa bi mladi načeloma lahko preživeli (čeprav ne zlahka) brez starih, a jih vladajoči denarni, politični in moralni sistemi silijo v nesorazmerno podrejenost starcem. Z opranimi možgani (vzgoja in izobraževanje, mediji, …) in nepovezani se mladi stoično uklanjajo pravilom njim tuje in sovražne igre, demagoško zavite v celofan tradicije, etike in morale. Vsak dan bolj se navajajo na skromnost – recimo temu rajši: životarjenje. Mlajši geronec, ves čas na udaru muhastega trga dela, brez službe kmalu postane »socialni primer«, starejši geronec pa ima zagotovljeno pokojnino, izvirajočo iz »družbenih dogovorov« in iz plač tistih mlajših srečnežev, ki še imajo skromno honorirane službe. »Ni služb za vse mlajše, ni pokojnin za vse starejše!« bi moralo obveljati. Napori in tveganja se morajo pravično porazdeliti – takoj sedaj! Naj profesorske tatove in prodajalce diplom (tudi to se dogaja na Geronu!) zamenjajo takšni, ki bodo svoje študente spodbujali k iskanju novih, izvirnih idej o družbi, k izvijanju iz primeža opranih možganov, k prebujanju iz intelektualnega spanja, in naj se vse bogastvo iz seminarskih nalog, diplom in doktoratov ob novih razmerjih politične moči kmalu prelije v resničnost, ki bo vir možnosti in upanja vsem generacijam, nenazadnje tudi starejšim …

In na koncu povabilo …

Tako. Govori vam ljubiteljski astronom in ponosni odkritelj zanimivega planetoida. Vabljeni k opazovanju Gerona (in celotnega zvezdnega neba)! Že danes začnite varčevati za nakup kvalitetnega teleskopa! Pridno opazujte in raziskujte, premišljujte in primerjajte (še zlasti z razmerami na Zemlji)! Pišite zapiske in jih tudi objavite!

Za najbolj vnete sem natančne nebesne koordinate planetoida Geron posredoval uredništvu Novega zvona …

**

**

** 2

**ANJA GRMOVŠEK 3

Poezija 7

**Natalija Milovanović 8

Lilit 8

* 10

I. 10

* 11

* 12

Golazen 12

**Karmen Vidmar 14

Zaznave 14

** 14

** 15

Vanja Osterc 15

Neobičajno jutro 15

* 16

* 17

X 17

** 17

** 18

Anja Grmovšek 18

Vesolje 18

* 18

* 19

Mogoče 19

** 20

** 21

Nikola Šimić Tonin 21

Srebreniški kodirani okvirji smrti 21

** 37

Proza 38

** 39

Jurij Kunaver 39

Planetoid Geron 39

** 48

** 49

**


Share ing jaringan sosial


Similar:

Dedicado por " H. P. B ". Para tudo os Alunos dela

A. Opis egzaminu maturalnego

Primarni in sekundarni svetlobni viri Opis barvnih dražljajev

Simbol Flowchart dan fungsinya : Flowchart terdiri dari 3 struktur

Simbol Flowchart dan fungsinya : Flowchart terdiri dari 3 struktur

El hecho religioso está íntimamente relacionado con el paso del tiempo...

Grazie allo studio del Sanscrito e alla profonda conoscenza della...

Snemanje Lune z različnimi filtri
Skozi rdeč filter, kar pripomore k izboljšanju atmosferskega seeinga. Če uporabljamo rdeč filter mora biti web kamera nastavljena...

Indice Cap. 1: La perspectiva universal del budismo del Mahayana 2

“Sobre la anatomía del proceso del poder político”. En Teoria de...

Astronomi


Nalika Nyalin materi nyedhiyani link © 2000-2017
kontak
a.kabeh-ngerti.com
.. Home